Povzetki prispevkov

»Odraščanje v negotovih časih«

dr. Mirana Ule, univ. dipl. psih.

Odraščanje ni bilo nikoli samodejno. Vedno je bilo odvisno od družbenih razmer in kontekstov. Življenjsko situacijo otrok in mladostnikov v današnjem času označuje predvsem svojski razkol med vedno večjim obsegom "svobod" na eni strani in rahljanjem družbenih vezi in opor (predvsem vrstniških) na drugi strani. Če digitalno omreženje sveta proizvaja novo obliko generacijske in kulturne homogenizacije otrok in mladih, pa močno opazne razlike in neenakosti v življenjskih situacijah ter življenjskih priložnostih proizvajajo velike lome med mlado generacijo. Te pa vodijo do eksplozivnih napetosti. Vsa nasprotja in težave, s katerimi se morajo spopadati otroci in mladostniki danes, povečujejo njihovo socialno in psihološko ranljivost. Cena za protislovja sodobnega odraščanja je vedno več zdravstvenih in psihosocialnih težav med otroci in mladostniki. Neustrezne možnosti za predelavo teh težav se kažejo tudi v pojavih nasilja, ki postane strategija za reševanje problemov praviloma tedaj, ko se (mlademu) človeku zdi, da ni na voljo drugih vzorcev za obvladanje težav, saj so z nasiljem prežete vse pore javnega življenja – politika, mediji, družbena omrežja, javni diskurzi.

 

»Program Cool Kids®«

dr. Peter Janjušević, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Cool Kids® program za premagovanje anksioznosti je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po celem svetu in se izvaja v več kot 25 državah, od leta 2022 tudi v Sloveniji.

Gre za strukturiran program za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami. Sestavljen je iz najmanj desetih srečanj, namenjen pa je otrokom in mladostnikom od 7. do 17. leta ter njihovim staršem. Izvaja se v skupini ali individualno, v kliničnih in drugih okoljih, na primer v šolah. Temelji na kognitivno-vedenjski terapiji ter se usmerja v učenje praktičnih spretnosti za obvladovanje anksioznosti. Program je od svojih začetkov kontinuirano znanstveno preverjan glede učinkovitosti, v strukturo programa pa so vključena najnovejša spoznanja o anksioznosti. Raziskave kažejo, da večina otrok in mladostnikov po udeležbi v programu izkazuje pomemben napredek na različnih področjih, kot so večja prisotnost v šoli, uspešnost, samozaupanje, število prijateljev, predvsem pa zmanjšanje zaskrbljenosti, sramežljivosti in družinskega stresa, povezanega z anksioznostjo.

Od leta 2020 implementacijo in izvajanje programa Cool Kids v Sloveniji sofinancirajo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Evropska unija in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Trenutno se program izvaja v petih ustanovah – svetovalnih centrih Ljubljana in Maribor, zdravstvenih domovih Ljubljana in Velenje ter na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Doslej je bilo v program vključenih več kot 350 otrok in mladostnikov.

V predavanju bo predstavljen proces večletne implementacije programa v slovenski prostor, ob tem pa rezultati evalvacije učinkov programa ter načrti za prihodnost.

 

»Četudi anksiozen, še vedno COOL«

Jana Jarm, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., in Polonca Čas, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Anksiozne motnje so najbolj razširjene duševne motnje tako pri otrocih in mladostnikih kot tudi odraslih. V svetu obstaja več programov pomoči, od leta 2022 pa v Sloveniji izvajamo preveden avstralski program za spoprijemanje z anksioznostjo Cool Kids. Po dosedanjih evalvacijah v svetu in pri nas ugotavljamo visoko učinkovitost programa. Opažamo pomembno izboljšanje funkcioniranja ter kvalitete življenja otrok in mladostnikov ter njihovih družin.

Delavnica je namenjena predstavitvi omenjenega programa. Sestoji iz teoretičnega dela in praktičnega prikaza temeljnih strategij spoprijemanja z anksioznostjo. Udeleženci bodo pridobili osnovna znanja glede narave ter razvoja anksioznosti, njenih miselnih, telesnih in vedenjskih značilnosti ter tehnik obvladovanja anksioznosti. Med slednjimi se bomo konkretno spoznali s tehnikama realističnega razmišljanja in postopnega izpostavljanja. Na ta način se bomo učili bolj objektivne ocene situacije in spoprijemanja s strahom preko obvladljivih korakov.

 

»Uporaba kreativnih medijev pri učenju socialnih veščin«

Julia Tomšič Ivie, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., in Irena Andolšek, univ. dipl. soc. delavka

Učenje socialnih veščin v skupini je priložnost za spoznavanje sebe in drugih. Je priložnost za preverjanje starih in učenje novih vzorcev vedenja, spreminjanje prepričanj in izboljšanje komunikacije. S pomočjo socialnih iger, kreativnih medijev, igranja vlog in drugih tehnik se otroci spoznavajo, povezujejo med seboj, učijo, igrajo in zabavajo. V delavnici bodo predstavljeni praktični vidiki skupinskega dela, namenjenega otrokom druge triade osnovne šole. Izkustveni del bo namenjen raziskovanju osebnih virov notranje moči za boljše razumevanje in spoprijemanje pri delu z otroci in mladostniki.

 

»Opolnomočenje staršev otrok z ADHD«

Bojana Caf in Leonida Rotvejn Pajič

ADHD je ena najpogostejših nevrorazvojnih motenj, s katero se srečujemo v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Pri ocenjevanju in obravnavi otrok z ADHD sodeluje tim več strokovnjakov. Naše intervence so usmerjene tako v otroka kot v njegovo šolsko in domače okolje. V delavnici se bomo osredotočili na vsebino in evalvacijo skupin za starše otrok z ADHD, ki potekajo že več let, ter na možnosti opolnomočenja staršev.

 

»Kako prepoznati in zmanjševati matematično anksioznost«

dr. Marko Kalan, prof. def.

Matematične spretnosti so nujno potrebne za življenje v našem digitaliziranem svetu, saj so znanja s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike izjemno pomembna za ekonomijo vsake države. Zgodnje matematične spretnosti, odnos ter prepričanja posameznika v zvezi z matematiko imajo velik vpliv na kasnejšo matematično uspešnost. Matematična neuspešnost se lahko pojavi tudi zaradi matematične anksioznosti in statičnega načina razmišljanja. Zato postaja matematična anksioznost pomembna tema v zadnjih desetletjih. Lahko jo opredelimo kot negativno reakcijo do matematike in različnih matematičnih situacij, pojavlja se občutek pritiska in strahu. Matematična anksioznost tako zadeva veliko ljudi – od zelo majhnih otrok do odraslih. Vendar vsi posamezniki skrajnem delu kontinuuma uspeha ne razvijejo matematične anksioznosti in tudi posamezniki z izrazito matematično anksioznostjo nimajo slabših dosežkov. Matematična anksioznost je odvisna od fizioloških, psiholoških, čustvenih, vedenjskih in okoljskih faktorjev, kljub temu pa jo je možno meriti na zanesljivi in veljaven način. Obstaja mnogo samoocenjevalnih orodij, ki podpirajo tudi testne matematične dosežke, namen teh orodij pa je identifikacija učencev, ki imajo matematično anksioznost, in ustrezna pomoč. Zaradi večfaktorske sestave matematične anksioznosti so intervence holistične narave, učencu pa pomagajo razviti večjo samozavedanje in rezilientnost pri učenju matematike.

 

»Obravnava otrok/mladostnikov z nevrorazvojnimi motnjami – disleksijo, disortografijo in disgrafijo«

dr. Tanja Černe, prof. def.

Otroci in mladostniki z disleksijo, disortografijo in disgrafijo ter drugimi sopojavnimi motnjami potrebujejo zlasti v osnovnošolskem obdobju, ko se spretnosti opismenjevanja intenzivno razvijajo, ustrezno multidisciplinarno diagnostično, svetovalno in korektivno-intervencijsko obravnavo ter svetovanje. V prispevku predstavljamo značilnosti, pojavnost in vzročnost disleksije, disortografije in disgrafije. Korekcija in kompenzacija heterogenih primanjkljajev iz iste ali različnih diagnostičnih skupin je sestavni del korektivno-intervencijske obravnave v strokovni ustanovi. Na predavanju bosta podrobneje predstavljeni vključitev otrok in mladostnikov v individualno specialnopedagoško obravnavo ter evalvacija delavnic za krepitev šibkih (pred)opismenjevalnih spretnosti. Analiza evalvacijskih vprašalnikov in razgovorov s starši nakazuje, da delavnice pripomorejo k izboljšanju (pred)opismenjevalnih spretnosti vključenih otrok.

 

»Diagnostika avtizma skozi čas«

Katja Stres Kaučič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., in Vesna Lenart, dr. med., spec. pedopsih.

Avtizem je kompleksna razvojnonevrološka motnja, ki se običajno pojavi v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje. Zanjo so značilna pomembna odstopanja na področju socialne komunikacije in interakcije ter prisotnost ponavljajočih se vedenj in usmerjenih interesov. V zadnjih desetletjih je razširjenost motnje avtističnega spektra izrazito narasla, kar je mogoče pripisati izboljšani diagnostiki, širšim diagnostičnim kriterijem in večji ozaveščenosti strokovne ter splošne javnosti in oblikam obravnave.

Uvedba enotnega diagnostičnega okvira v DSM-5 omogoča bolj fleksibilno razumevanje avtizma kot spektra. Zgodnja diagnoza in multidisciplinarna obravnava sta ključnega pomena za izboljšanje razvoja in kakovosti življenja posameznikov z avtizmom. V slovenskem kontekstu se diagnostični postopki izvajajo predvsem znotraj javnega zdravstvenega sistema, s poudarkom na zgodnji intervenciji, vključevanju otrok v različne programe znotraj izobraževanja ter podpori družinam. Na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana sledimo smernicam pri prepoznavanju avtizma ter razvijamo različne oblike podpore pri obravnavi otrok in mladostnikov z avtizmom ter njihovih družin.

 

»Moč skupine pri učenju socialnih veščin«

Irena Andolšek, univ. dipl. soc. delavka

Številni otroci in mladostniki zaradi različnih težav ali razvojnonevroloških posebnosti med vrstniki niso sprejeti. Zaradi tega lahko trpijo, postanejo osamljeni ali razvijejo različne simptome čustvenih in vedenjskih motenj, kar lahko ogrozi njihovo duševno zdravje. Vključevanje v skupino, kjer jim omogočimo druženje, igranje socialnih iger, različne terapevtske vaje, prepoznavanje in izražanje čustev ter učenje boljše medsebojne komunikacije, je za njih priložnost, da se sprostijo in izboljšajo svoje socialne veščine ter postanejo bolj vključeni in asertivni.